Loading player…

Lamentacija o Stibri
Darko Rundek

Lamentacija o Stibri

LAMENTACIJA O ŠTIBRI

Falen budi Jezuš Kristuš,
lubim Jim rukice, Poglaviti,
sluga sem pokoren,
kaj smem k Njimi priti?

Sem došel, bogme, štibru platiti!

Graščicu gradsku Grajaninu.
Prebendaru pak mletvinu.
Gospodinu podimčinu,
pohižninu, ognješčinu.
Magistratu maltarinu,
tovar, tlaku, govedšinu.
Velečasnom presvalščinu,
Kapelanu martinščinu.
Cimtorijumu osvalščinu,
rokovnicu, žirovinu.
Varoškem Sucu sajamninu,
maltarinu, kerčmarinu.

Kaptolomu brodarinu, tičarinu,
a bogme i dervarinu!

Dominalnem Gospodinu
hižni ranjčik.
A Pisaru gusku.

Naj samo zapišeju to, Veleučeni:
bili sme globleni, zaperti i tučeni!
Zakaj opet, lubleni Illustrissime,
na špangi kak klobase visime?
Zakaj čepime v gajbi, dragi meštre?

Sina sem prodal v Ameriku, na Javu,
tri čebra srebra za glavu kervavu.
Sina sem prodal v meglu, v tuđinu,
od pijavki da platim desetinu.
Sina sem poslal v sedmegodišnji rat,
v ratu sme krepali vre tulko krat,
da bi nam Cesar mogel dobre spat,
naš Lubleni Cesar v svoje hiže carske,
a mi pak pri naše šesnaeste
varaždinske, belovarske.

Se bi to negdi jemput trijeb bilo
nekom rastolnačiti:
da nemre kmet plačati kad mu penez ni.

Lubim Jim rukice, kaj, nebi malo sliv,
grunt nam je na bubnju,
vrag sam zna gdo je kriv?

Naj zemeju, prosim Ih, prelijepe mušanke:
korpu za banku, korpu za pol banke.
Naj zemeju, Gospa, jajec prepun koš.
Tri vagana još za jen pišivi groš.

Features

API Calls